From Megiser to the Slovene Orthography Guide 2001: Chapters from the History of Slovenising Classical Names
Keria: Studia Latina et Graeca
View Publication InfoField | Value | |
Title |
From Megiser to the Slovene Orthography Guide 2001: Chapters from the History of Slovenising Classical Names
Od Megiserja do Slovenskega pravopisa 2001: nekaj poglavij iz zgodovine slovenjenja antičnih imen |
|
Creator |
Hriberšek, Matej
|
|
Subject |
classical names
Slovenising classical names history antična imena slovenjenje antičnih imen zgodovina |
|
Description |
The issue of Slovenising classical Greek and Latin names has long beset the Slovene language and Slovene classical philology with its related disciplines. The tradition of Slovenising classical names goes back at least to the grammar book by Adam Bohorič, Arcticae horulae, that is, over 400 years back. The Slovenisation of classical names has been, and continues to be, an intriguing topic, for much remains unresolved in this field despite many efforts; moreover, there are many differences of opinion even within classical philology itself, let alone between classical philology and other disciplines. The issue thus remains a challenge to classical philologists and related experts, as well as to Slovene Studies scholars and others. It is influenced by several factors: the existing Slovenisation rules, tradition and usage, language instinct and sensibility, analogy, and the expectations of various users, including both individuals and whole disciplines. The paper, outlining some of the most influential works and authors who have shaped this issue over time, presents the major chapters in its history.
Problematika slovenjenja starogrških in latinskih imen spremlja slovenščino in slovensko klasično filologijo ter vse njene sorodne discipline že dolgo; tradicija slovenjenja antičnih imen sega vsaj do Bohoričeve slovnice Zimske urice, kar pomeni znatno več 400 let v nazaj v preteklost. Slovenjenje antičnih imen je bilo in še vedno ostaja zanimiva tema, ker je to področje kljub nemalo prizadevanjem še vedno precej nedorečeno in ker kljub načelnemu soglasju marsikje obstajajo razlike v pogledih, pogosto že znotraj filološke stroke, kaj šele zunaj nje, zato ostaja strokovni izziv tako za filologe in strokovnjake sorodnih disciplin, kot tudi za sloveniste in druge. Gre za področje, na katerega vpliva več dejavnikov: obstoječa pravila za slovenjenje, tradicija in ustaljena raba, jezikovni čut in jezikovni občutek, analogija ter pričakovanja različnih uporabnikov, tako posameznikov kot strok. Članek, v katerem so predstavljena nekatera najpomembnejša dela in pisci, ki so skozi čas oblikovali to področje, predstavlja nekatera pomembnejša poglavja v njegovi zgodovini. |
|
Publisher |
Znanstvena založba Filozofske fakultete
|
|
Date |
2016-12-28
|
|
Type |
info:eu-repo/semantics/article
info:eu-repo/semantics/publishedVersion |
|
Format |
application/pdf
|
|
Identifier |
https://revije.ff.uni-lj.si/keria/article/view/7223
10.4312/keria.18.1.21-70 |
|
Source |
Keria: Studia Latina et Graeca; Vol 18 No 1 (2016); 21-70
Keria: Studia Latina et Graeca; L. 18 Št. 1 (2016); 21-70 2350-4234 1580-0261 10.4312/keria.18.1 |
|
Language |
slv
|
|
Relation |
https://revije.ff.uni-lj.si/keria/article/view/7223/6928
|
|
Rights |
Copyright (c) 2017 Matej Hriberšek
http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 |
|